In ascolto (PRISLUHNIMO)

Prisluhnimo. Sledi po robu je projekt, ki izhaja iz območja, kjer je meja zgodovinski pogoj in njegov simbolični pečat: Gorica in Nova Gorica, mesti, ki sta desetletja doživljali ločitev in ki danes, v okviru GO!2025, mejo na novo razlagata kot priložnost. Tu meja ni le geografska črta: je izkušnja, ki oblikuje identitete, odnose in obzorja.

Projekt izhaja prav od tu in mejo razume kot pesniško, politično in človeško snov. Prehaja njene paradokse — prostor ločevanja in hkrati stika, napetosti in srečanja, konkretnega ali simbolnega, resničnega ali zamišljenega — ter jo preoblikuje v raziskovalno polje, ki ni zgolj estetsko, in v skupni prostor participacije.

V središču se prepletata dve komplementarni razsežnosti: javna umetnost in participativna umetnost.

Kadar se javna umetnost resnično izraža, se ne omejuje zgolj na urbani prostor: postavlja ga pod vprašaj, ga premešča, odpira nov način razmišljanja. Ni predmet, postavljen na neko mesto, temveč sredstvo, ki spreminja dojemanje kraja samega. Participativna umetnost pa se osredotoča na odnose: preusmerja fokus z rezultata na proces, z oblike na skupnost, z individualnega avtorstva na skupno izvajanje. Umetnik postane katalizator, tolmač, sopotnik.

Projekt Prisluhnimo se giblje med tema dvema razsežnostima: delo, ki se rojeva iz srečanj, besed, gest in neposrednih pripovedi, ki so jih zbrale različne sodelujoče skupine. Beseda – temelj dejavnosti Mattea Attruie – tu ni več zgolj izolirana materija, temveč kolektivna tvar, skupno besedišče, čustveni zemljevid človeškega območja.

Projekt oživi skozi pet poti poslušanja z različnimi skupnostmi: mladimi, migranti, starejšimi, odraslimi v ranljivih življenjskih okoliščinah. Vsaka skupina ponudi drugačen pogled na mejo: čakanje, prehajanje, željo, napor vztrajanja, nemožnost oditi ali delovati.

Instalacija v središču razstave zgosti to raziskovanje besede in v bistveni obliki povzame plastenje izkušenj, deljenih med srečanji. Prisotnost umetnika je diskretna in spoštljiva, a hkrati vedno pozorna: v sprejemanju glasov postane občutljiva površina, sposobna poslušati, filtrirati in vračati kompleksnost, ne da bi jo poenostavljala.

Njegov poseg se uresniči v jezikovni in vizualni igri, ki izraz »državna meja« preoblikuje v »mejno stanje«: čustveno, politično in simbolno stanje, ki prehaja ljudi in ozemlja. Ob njem prostor zavzameta še dve dodatni instalaciji, razviti iz znakov, čustev in pripovedi, zbranih v participativnem procesu.

Tri instalacije v svoji komplementarnosti predstavljajo estetsko in konceptualno jedro projekta: narativni dispozitiv, ki povezuje notranjost in javni prostor, spomin in sedanjost, jaz in drugega. Razstava v prostoru The Circle ni epilog, temveč ena od faz procesa.

Razstava v galeriji The Circle ni epilog, temveč korak v procesu. Dokumenti, slike, zapiski, vizualni in zvočni fragmenti sestavljajo odprto pripoved: živi arhiv dialoga med skupnostjo, območjem in umetnikom. To je prostor, kjer lahko občinstvo ponovno podoživlja proces, dojame njegovo čustveno in simbolno globino ter sam postane del umetnine.

Njena zapuščina ni zgolj končno delo, temveč gesto, ki ga je omogočila: prostor, ki se posluša in se s poslušanjem preobraža.

Oblikovalska in umetniška pot, ki najde naravno kontinuiteto v viziji društva QuiAltrove ETS.

Društvo deluje znotraj kompleksnosti čezmejne goriške regije s sicer ambicioznim, vendar na terenu utemeljenim prepričanjem, da lahko sodobna umetnost vodi do pravih sprememb. V tem smislu spodbuja odprto in participativno kulturo, pri čemer umetniške jezike obravnava kot sredstva, ki lahko združujejo ljudi, vdahnejo novo življenje krajem in podpirajo rast bolj ozaveščenih skupnosti.

V tem okviru so predvsem mladi tisti, ki nam kažejo smer: ne kot gledalci, temveč kot aktivna energija, ki obrobje spreminja v prostor, v katerem si lahko zamišljamo – in izbojujemo – lastno prihodnost. in un luogo in cui immaginare — e rivendicare — il proprio futuro.